Limfedem - kaj je in kako ga zdravimo?

Limfedem – kaj je in kako ga zdravimo?

Limfedem je nabiranje tekočine bogate s proteini zaradi zmanjšane zmogljivosti transporta limfe kot posledica poškodbe limfnih žil in bezgavk.

Limfni sistem je dodatni žilni sistem. Sestavljen je iz limfnih vodov, žil in kapilar in povezuje tkiva z venskim sistemom. Poteka od periferije proti centru telesa. Za lažjo predstavo: v nogah in rokah teče proti dimljam oziroma pazduham, v trupu navzgor, edino iz glave teče navzdol. Ta enosmerni sistem omogoča transport limfe od periferije nazaj v srce.

Limfa je prozorna tekočina, ki je sestavljena iz proteinov, tekočine, odmrlih celic, eritrocitov, bakterij, virusov, dolgo verižnih maščobnih kislin, … Filtracijo in reabsorbcijo tekočine (prehajanje tekočine med žilami in medceličnim prostorom) uravnava krvni tlak (oziroma kapilarni krvni tlak), tlak v tkivu in koloidno osmotski tlak v kapilarah in tkivnih tekočinah.

Pomen limfnega sistema za človeško telo

Glavna naloga limfnega sistema je transport medcelične tekočine iz medceličnega prostora nazaj v venski sistem.

Druge pomembne naloge so: recirkulacija limfocitov in drugih celic obrambnega mehanizma, odstranitev večjega molekularnega odpadnega materiala in proteinov iz telesnih tekočin, preprečevanje oteklin, vzdrževanje notranjega ravnovesja v telesu, transport absorbiranih dolgoverižnih maščobnih kislin, v maščobah topnih vitaminov in drugih nutrientov, ki jih prejme preko črevesnih limfnih žil.

Če poenostavimo, je limfni sistem pomemben del našega obrambnega mehanizma, ima pomembno vlogo pri čiščenju telesa in vzdrževanju notranjega ravnovesja.

Vpliv limfedema na kakovost življenja.

Limfedem je kronično obolenje in zato se ga ne da nikoli popolnoma ozdraviti. Seveda to lahko vpliva na kakovost življenja. Zelo pomembna je osveščenost pacienta in čimprejšnje ukrepanje v začetnih stadijih limfedema (stadiju 0 ali 1), da se limfedem prepreči oziroma zajezi.

Če je oseba dosledna pri samooskrbi in je deležna intenzivne in vzdrževalne dekogestivne terapije, lahko prav lepo živi, skoraj brez limfedema. Izogibati se je potrebno vročini, mrazu, pikom žuželk, urezninam, ranam in praskam in se kvalitetno ter zdravo prehranjevati.

Vrste limfedema

Limfedem delimo v primarni oziroma prirojeni in sekundarni oziroma pridobljeni.

Primarni limfedem je genetsko povzročena napaka v razvoju limfnih žil in / ali bezgavk. – Sekundarni limfedem
Sekundarni limfedem lahko nastane zaradi okužbe, hudih poškodb ali opeklin, odstranitve bezgavk pri zdravljenju rakavih obolenj, odstranitve ven za koronarni bypass, operacije krčnih žil, ortopedskih operacij, radiološkega onkološkega zdravljenja, samopoškodovanja.

Simptomi limfedema

Prvi opozorilni znaki so: občutek težke roke ali noge, občutek zategovanja, rahle otekline in napete kože, zmanjšana gibljivost v zapestju ali gležnju, tesen občutek okoli ure, prstana, tesna oblačila ali čevlji, odrevenelost, mravljinčenje in pekoč občutek.

Limfedem se bo sčasoma poslabšal, če ne bomo ukrepali. Kasneje lahko nastanejo tudi nepovratne spremembe, kot so nastanek trdega tkiva (fibroze), limfne ciste, spremembe na nohtih, … Če pa ukrepamo pravočasno oziroma ko začutimo prve znake, pa lahko limfedem zmanjšamo in potem to stanje s pravilno terapijo in aktivnim sodelovanjem pacienta vzdržujemo.

Zdravljenje limfedema

Zlati standard pri zdravljenju limfedema je KDT ali kompleksna dekongestivna terapija. Ta terapija se izvaja v intenzivni fazi zdravljenja limfedema, v kateri skušamo zmanjšati volumen zatečenega uda. Sestavlja jo ročna limfna drenaža, kompresijska terapija, vaje v kompresiji in nega kože.

Seveda se po potrebi zraven vključi tudi druge fizioterapevtske postopke kot so manualna terapija, elektroterapija, … V vzdrževalni fazi pa je pomembno vsaj 1-krat do 2-krat mesečno hoditi na ročno limfno drenažo in nositi kompresijsko rokavico / nogavico in ali brezrokavnik.

Ročna limfna drenaža

Ročna limfna drenaža je posebna masažna tehnika. Gibi rok posnemajo utripanje limfnih žil. Gibanje je počasno in monotono, pritisk dlani pa zelo blag. Limfterapevt z vztrajnimi nežnimi gibi mehanično usmerja odvečno tekočino in proteine v smeri še delujočih bezgavk in limfnih poti.

Kompresijska terapija

V intenzivni fazi zdravljenja limfedema se izvaja kompresijsko povijanje. To je poseben večplastni sistem povijanja, katerega namen je, da daje upor mišicam pri gibanju. Mišice so namreč pomožne črpalke za limfni sistem in z napenjanjem in sproščanjem vzpodbujajo premikanje limfe v smeri nižjega tlaka. S povoji ustvarimo tlačni lijak, kar pomeni, da je od konca uda proti začetku uda tlak vedno nižji. S tem dosežemo optimalne rezultate.

Tik pred koncem intenzivne terapije pacientov ud v sanitetni trgovini izmerijo in nato prejme po meri narejeno kompresijsko rokavico / nogavico / brezrokavnik, ki je vedno plosko tkan.

V vzdrževalni fazi zdravljenja je pomembno, da pacient redno nosi svoje kompresijsko oblačilo, saj to oblačilo preprečuje poslabšanje limfedema. Le ta se ponavadi poslabša ob prenehanju nošenja kompresije ali pa ob dvigu zunanjih temperatur.

Fizioterapija

Kot del KDT je obvezna tudi fizioterapevtska vadba s kompresijsko povitim udom. Pomembne so vaje za mišice celotnega telesa in vseh pomembnih sklepov. Z gibanjem stimuliramo delovanje bezgavk in limfnih poti. Če ud ne bi bil povit in bi izvajali intenzivne vaje, bi se najverjetneje oteklina povečala oziroma bi se stanje poslabšalo, saj bi se povečal nastanek limfe v medceličnem prostoru, ta pa ne bi bil usmerjena in ‘iztisnjena’.

Preventivni ukrepi

Danes je za pacienta najbolj pomembna čimprejšnja diagnostika, saj mu le z diagnozo limfedem pripadajo kompresijki pripomočki in kompleksna dekogestivna terapija preko ZZZS. In kot že omenjeno je zgodnja terapija izrednega pomena.

Edini način je čimprejšnja obravnava pri limfterapevtu. Z zgodnjo terapijo si zmanjšamo možnosti za nastanek limfedema. Žal se limfedem lahko pojavi tudi po desetih letih po odstranitvi bezgavk ali pa se sploh ne.