Kompresijsko povijanje rok in nog pri limfedemu

Kaj je limfedem in katere so njegove značilnosti?

Limfedem je kronično stanje, ki nastane zaradi poškodbe ali prirojene napake limfnega sistema. Pogosto nastane po odstranitvi bezgavk, obsevanju, večjih poškodbah, opeklinah …

Prvi znaki limfedema so lahko:

– občutek težke roke ali noge,

– občutek, da so ovratnik, čevlji, ura ali nakit pretesni,

– odrevenelost in mravljinci,

– zmanjšana gibljivost.

Kasneje se pojavi tudi oteklina. Na začetku lahko izgine, če ud dvignemo ali čez noč, kasneje pa ostaja. Značilno je tudi, da se lahko začne samo na enem delu uda in se nato širi. Na otekanje vpliva tudi to, kako ud čez dan obremenjujemo.

Zakaj je kompresijsko povijanje ključno pri  limfedemu ?

Kompresijsko povijanje je pri limfedemu zelo pomembno, saj v intenzivni fazi celostne obravnave pomaga zmanjšati oteklino in obseg uda. Brez ustrezne kompresije so tudi rezultati terapije praviloma slabši.

Kako kompresija zmanjšuje otekanje?

Kompresijsko povijanje je z razlogom zelo pomemben del celostne obravnave limfedema. Pomaga ohranjati učinek ročne limfne drenaže, hkrati pa daje mišicam pri gibanju dodaten upor.

Mišice so namreč pomožne črpalke za limfo. Ko se krčijo, pomagajo spodbujati pretok limfe. Prav zato je pomembno, da se oseba s povito roko ali nogo giblje in ne počiva. Zelo zaželena je tudi ustrezna telesna vadba.

Kdaj se pri limfedemu uporablja kompresijsko povijanje?

Kompresijsko povijanje se uporablja predvsem v intenzivni fazi celostne obravnave limfedema. Ta običajno traja približno 14 dni, lahko pa tudi krajši ali daljši čas, odvisno od stanja posameznika.

V tem času se ud po ročni limfni drenaži povije. Intenzivna obravnava se izvaja tudi preko ZZZS v različnih ustanovah in zdraviliščih. Cilj intenzivne faze je zmanjšati oteklino in obseg uda.

Ko dosežemo želeno zmanjšanje obsega, se ud izmeri za ustrezen kompresijski rokav ali nogavico. To je praviloma plosko tkan kompresijski pripomoček, izdelan po meri.

Po intenzivni fazi sledi vzdrževalna faza, ki je prav tako pomembna. V tej fazi se redno nosi plosko tkana kompresijska rokavica oziroma nogavica. Po potrebi se obišče tudi limfterapevta, ki opravi ročno limfno drenažo in kompresijsko povijanje.

Če se po ročni limfni drenaži ud ne povije, je priporočljivo čim prej obleči kompresijski rokav oziroma nogavico. Cilj vzdrževalne faze je ohraniti stanje, ki smo ga pridobili v intenzivni fazi.

Kakšna je razlika med kompresijskimi povoji, nogavicami in rokavi?

Za limfedem je pogosto značilno, da ud zaradi otekline nima več svoje običajne oblike. Prav zato je pravilna kompresija zelo pomembna. S kompresijskimi povoji lahko uravnavamo pritisk z nameščanjem več plasti. Da lažje povijamo in hkrati zaščitimo kožo, pod povoje namestimo poliuretansko peno.

Krožno tkani kompresijski rokavi in nogavice so po dolžini podobno raztegljivi. Pri nepravilni obliki uda lahko zato na določenih mestih pride do zažemanja, kar lahko dodatno ovira limfni pretok. Pri  limfedemu zato običajno niso najboljša izbira.

Za limfedem so praviloma primernejše plosko tkane kompresijske nogavice oziroma rokavi, ki se izdelajo po meri. Obsegi uda se izmerijo na več mestih, običajno na približno 4 cm. Na podlagi teh mer pletilni stroj med izdelavo dodaja ali odvzema pletilne igle in tako izdela pripomoček, ki se prilagaja obliki posameznega uda.

Na koncu se material zašije. Tako izdelan kompresijski pripomoček se dobro prilagaja obliki uda in daje občutek nekakšne druge kože. Ker je plosko tkan material manj raztegljiv, nudi tkivu boljšo oporo in pomaga preprečevati, da bi se oteklina ponovno povečala. Tako pomaga ohranjati zmanjšan obseg uda, ki smo ga dosegli v intenzivni fazi.

Kdaj uporabljamo povoje in kdaj kompresijsko nogavico ali rokav?

Kompresijske povoje uporabljamo predvsem v intenzivni fazi celostne obravnave limfedema, običajno po ročni limfni drenaži. Kompresijske nogavice oziroma rokave pa uporabljamo v vzdrževalni fazi. Najbolje jih je obleči zjutraj, ko je oteklina najmanjša, in jih nato nositi čez dan.

Kaj potrebujemo za kompresijsko povijanje noge?

Za povijanje ene noge potrebujemo:

– zaščitno mrežasto nogavico v kolutu (št. 6–12),

– 3–4 rolice poliuretanske pene za povijanje, debeline vsaj 4 mm – količina je odvisna od obsežnosti limfedema,

– 1 povoj iz gaze širine 4 cm,

– 1 kratkoelastični povoj 8 cm × 5 m,

– 1 kratkoelastični povoj 10 cm × 5 m,

– 1–2 kratkoelastična povoja 10 cm × 10 m – odvisno od obsežnosti limfedema.

Kaj potrebujemo za kompresijsko povijanje roke?

Za povijanje ene roke potrebujemo:

– zaščitno mrežasto rokavico v kolutu (št. 5–7),

– 2–3 rolice poliuretanske pene za povijanje, debeline vsaj 4 mm – količina je odvisna od obsežnosti limfedema,

– 1 povoj iz gaze širine 4 cm,

– 1 povoj iz gaze širine 6 cm,

– 1 kratkoelastični povoj 6 cm × 5 m,

– 1 kratkoelastični povoj 8 cm × 5 m,

– 1–2 kratkoelastična povoja 10 cm × 5 m – odvisno od obsežnosti limfedema.

Kako pravilno povijemo roko ali nogo pri limfedemu?

Najprej namestimo zaščitni rokav oziroma nogavico, nato povijemo prste s povojem iz gaze. Nadaljujemo s povijanjem poliuretanske pene, čez katero namestimo kratkoelastične povoje. Povijati začnemo čim bližje prstom in nadaljujemo navzgor.

Pri nogi praviloma zaključimo čim višje proti dimljam, pri roki pa proti pazduhi, da zajamemo čim večji del uda. Pomembno je, da so povoji dobro nameščeni in se ne odvijejo takoj, ko se oseba začne gibati.

Kako močno mora biti kompresijsko povijanje?

Pri nameščanju povojev je zelo pomembno, da ustvarimo ustrezen pritisk. Največji mora biti na spodnjem delu uda, nato pa se proti trupu postopoma zmanjšuje. Takšno povijanje skupaj z gibanjem in delovanjem mišične črpalke pomaga usmerjati limfo iz oteklega področja proti predelom, kjer lahko limfni sistem tekočino bolje prevzame in odvede.

Pri ročni limfni drenaži pred tem pripravimo in sprostimo področja, kamor želimo limfo preusmeriti, še posebej kadar so bile bezgavke odstranjene ali je limfni sistem na določenem področju poškodovan.

Pravilna tehnika povijanja je zelo pomembna, saj povoji ne smejo nikjer zažemati ali povzročati bolečine. Zato je priporočljivo, da vas pravilnega kompresijskega povijanja nauči ustrezno usposobljen limfterapevt.

Katere terapije še pomagajo pri limfedemu?

Poleg kompleksne dekongestivne terapije lahko pri limfedemu uporabljamo tudi nekatere dodatne fizioterapevtske metode. Ena izmed njih je Deep Oscillation, ki z nežnimi globokimi oscilacijami deluje na tkivo in jo uporabljamo predvsem pri oteklinah ter bolj čvrstem oziroma fibroznem tkivu. Kot dopolnilno terapijo lahko uporabimo tudi limfotaping.

Pomembna je tudi obravnava brazgotin, predvsem kadar je limfedem nastal po operaciji in odstranitvi bezgavk. Z ustreznimi manualnimi tehnikami izboljšujemo gibljivost brazgotine in tkiva v njeni okolici ter zmanjšujemo zlepljenost oziroma zarastline.

Pomemben del obravnave je tudi gibanje in ustrezno izbrane vaje, saj mišice s svojim krčenjem delujejo kot pomožna črpalka in pomagajo pri pretoku limfe. Še posebej priporočljive so vaje, ki jih izvajamo v kompresiji.

Kako pomaga ročna limfna drenaža?

Ročna limfna drenaža je nežna terapevtska tehnika, pri kateri s posebnimi gibi kože spodbujamo in usmerjamo limfni pretok. Je pomemben del kompleksne dekongestivne terapije oziroma KDT, ki poleg ročne limfne drenaže vključuje še kompresijsko terapijo, vaje v kompresiji, nego kože in samooskrbo.

Katere vaje so primerne pri limfedemu?

Gibanje je pri limfedemu zelo pomembno, saj krčenje mišic pomaga pri pretoku limfe. Mišice pri tem delujejo kot nekakšna črpalka, zato priporočamo redno gibanje in preproste vaje, ki jih lahko izvajamo tudi večkrat čez dan.

Pri limfedemu roke so primerne na primer stiskanje in odpiranje pesti, krčenje in iztegovanje komolca, kroženje z rameni ter dvigovanje rok.

Pri limfedemu noge lahko izvajamo gibanje stopal gor in dol, kroženje z gležnji, krčenje in iztegovanje kolen ter dvigovanje na prste. Zelo primerna je tudi hoja, še posebej nordijska hoja.

Če nosimo kompresijski rokav ali nogavico, je priporočljivo vaje izvajati v kompresiji, saj s tem še dodatno izkoristimo delovanje mišične črpalke.

Zelo priporočljivo je tudi plavanje, saj gibanje v vodi spodbuja delovanje mišic, pritisk vode pa na telo deluje kot naravna kompresija. Pomembno je le, da voda ni pretopla – priporočljiva je temperatura do približno 30 °C, saj lahko toplota otekanje še poveča.