Gonartroza – vzroki, simptomi in zdravljenje

Gonartroza oziroma artroza kolena je kronična degenerativna bolezen kolenskega sklepa, pri kateri prihaja do postopnih sprememb sklepnega hrustanca in drugih struktur v sklepu. Sklepni hrustanec, ki omogoča gladko drsenje sklepnih površin in pomaga blažiti obremenitve, se postopoma tanjša in izgublja svoje lastnosti. Spremembe se lahko pojavijo tudi na kosteh, vezeh, sklepni ovojnici in drugih tkivih, ki sestavljajo kolenski sklep.

Gonartroza je eden najpogostejših vzrokov za bolečine v kolenu, predvsem pri starejših odraslih, čeprav se lahko pojavi tudi pri mlajših ljudeh.

Bolezen lahko pomembno vpliva na kakovost življenja, saj bolečine in zmanjšana gibljivost kolena otežujejo vsakodnevna opravila ter omejujejo gibanje. Vendar pa diagnoza gonartroze še ne pomeni, da se moramo odpovedati aktivnemu življenju. Z ustreznimi ukrepi lahko težave zmanjšamo in ohranjamo dobro funkcijo kolena.

Vzroki gonartroze

Gonartroza se običajno razvija postopoma, na njen nastanek pa vpliva več dejavnikov. Glede na vzrok nastanka jo delimo na primarno in sekundarno gonartrozo.

Primarna gonartroza nastane brez enega jasno določljivega vzroka. Njen razvoj je povezan s staranjem, dednimi dejavniki, dolgotrajnimi obremenitvami sklepa in drugimi spremembami, ki vplivajo na sklepni hrustanec ter preostale strukture kolena.

Sekundarna gonartroza se razvije kot posledica predhodnih poškodb, bolezni ali nepravilnosti kolenskega sklepa. Pogosto se pojavi po poškodbah meniskusov, križnih vezi ali sklepnih površin. Nastane lahko tudi zaradi nepravilne osi kolena, nekaterih vnetnih bolezni sklepov ali drugih stanj, ki vplivajo na njegovo delovanje.

Dejavniki tveganja za nastanek gonartroze

Na razvoj gonartroze vplivajo dejavniki, na katere ne moremo vplivati, in tisti, ki jih lahko vsaj delno spremenimo.

Starost: S staranjem se povečuje verjetnost za nastanek gonartroze, saj se spreminjajo lastnosti sklepnega hrustanca in drugih sklepnih struktur. Vendar gonartroza ni neizogibna posledica staranja.

Dednost: Če imajo gonartrozo starši ali drugi bližnji sorodniki, je tveganje za njen nastanek lahko večje. Dedni dejavniki namreč vplivajo na zgradbo in lastnosti sklepnih tkiv.

Poškodbe kolena: Predhodne poškodbe meniskusov, vezi in sklepnega hrustanca povečujejo tveganje za razvoj gonartroze, tudi več let po poškodbi. Še posebej pomembne so poškodbe, ki vplivajo na stabilnost in biomehaniko kolenskega sklepa.

Prekomerna telesna teža: Večja telesna teža pomeni večje mehanske obremenitve kolenskega sklepa, predvsem med hojo, vstajanjem in hojo po stopnicah. Poleg tega lahko maščobno tkivo s sproščanjem vnetnih snovi vpliva na procese v sklepu. Zato je vzdrževanje primerne telesne teže pomembno tako pri preprečevanju kot pri obvladovanju gonartroze.

Poklicne obremenitve: Delo, ki vključuje pogosto klečanje, čepenje, dvigovanje težkih bremen ali dolgotrajne ponavljajoče se obremenitve kolen, lahko poveča tveganje za nastanek gonartroze. Pomembni so predvsem intenzivnost, pogostost in trajanje teh obremenitev.

Telesna aktivnost: Redna, ustrezno prilagojena telesna aktivnost ima pomembno zaščitno vlogo, saj pomaga ohranjati mišično moč, gibljivost in stabilnost kolenskega sklepa. Po drugi strani lahko določene športne aktivnosti, predvsem tiste z velikim tveganjem za poškodbe kolena, posredno povečajo tveganje za razvoj gonartroze. Pomembno je poudariti, da običajna rekreativna telesna aktivnost sama po sebi ne povzroča obrabe kolena.

Spol: Gonartroza je pogostejša pri ženskah, zlasti po menopavzi. Na to lahko vplivajo hormonske spremembe, razlike v anatomiji in drugi dejavniki.

Nepravilna os kolena: Pri izrazitejši postavitvi kolen v nepravilni osi (“na O ali X”) se obremenitve ne razporejajo enakomerno po sklepnih površinah. Posamezni deli kolenskega sklepa so zato lahko bolj obremenjeni, kar povečuje tveganje za razvoj in napredovanje gonartroze.

Simptomi in znaki gonartroze

Gonartroza se običajno razvija postopoma, zato so lahko začetne težave precej blage in jih ljudje pogosto pripisujejo staranju ali preobremenitvi kolena. Sčasoma se lahko simptomi stopnjujejo in začnejo vplivati na vsakodnevne aktivnosti.

Najpogostejši simptomi gonartroze:

Bolečina v kolenu: Je najpogostejši simptom gonartroze. Sprva se običajno pojavlja med obremenitvami, kot so daljša hoja, hoja po stopnicah, počepanje ali vstajanje s stola. V naprednejših fazah se lahko pojavlja tudi med mirovanjem.

Okorelost kolena: Značilna je predvsem jutranja okorelost ali občutek togosti po daljšem sedenju oziroma mirovanju. Jutranja okorelost pri gonartrozi običajno traja manj kot 30 minut in se z gibanjem postopoma zmanjša.

Zmanjšana gibljivost: Zaradi sprememb v sklepu, bolečine in okorelosti lahko pride do omejenega upogibanja ali iztegovanja kolena. To lahko otežuje hojo, vstajanje, počepanje in druga vsakodnevna opravila.

Otekanje kolena: Občasno se lahko pojavi oteklina, predvsem po večjih obremenitvah. Nastane lahko zaradi povečane količine sklepne tekočine ali vnetnega dogajanja v sklepu.

Pokanje in škrtanje v kolenu: Med gibanjem se lahko pojavijo različni zvoki ali občutek drgnjenja v sklepu, kar imenujemo krepitacije. Pomembno je vedeti, da samo pokanje v kolenu, če ga ne spremljajo drugi simptomi, še ne pomeni gonartroze.

Zmanjšana mišična moč: Zaradi bolečine in zmanjšane aktivnosti lahko postopoma oslabi predvsem štiriglava stegenska mišica (kvadriceps), ki ima pomembno vlogo pri stabilizaciji kolena.

Občutek nestabilnosti: Nekateri ljudje imajo občutek, da jim koleno med hojo ali drugimi aktivnostmi popušča. To je lahko povezano z bolečino, zmanjšano mišično močjo in slabšim nadzorom gibanja.

Razlika med zgodnjo in napredovalo gonartrozo

Zgodnja faza gonartroze

V začetni fazi so težave običajno občasne. Bolečina se pojavi predvsem po večjih ali daljših obremenitvah, po počitku pa se pogosto zmanjša. Prisotna je lahko kratkotrajna jutranja okorelost ali občutek togosti po daljšem sedenju. Gibljivost kolena je večinoma še dobro ohranjena, vsakodnevne aktivnosti pa niso bistveno omejene.

Napredovala faza gonartroze

Z napredovanjem bolezni lahko bolečina postane pogostejša in intenzivnejša. Pojavlja se lahko že pri manjših obremenitvah, včasih tudi v mirovanju ali ponoči. Gibljivost kolena je lahko izraziteje omejena, zaradi bolečine in zmanjšane mišične moči pa postanejo zahtevnejša tudi vsakodnevna opravila, kot so hoja, vstajanje s stola in hoja po stopnicah. Pri nekaterih ljudeh se lahko pojavijo tudi vidne spremembe oblike kolena.

Pomembno pa je poudariti, da stopnja sprememb na kolenskem sklepu ni vedno sorazmerna z izraženostjo simptomov. Nekateri ljudje imajo kljub izrazitim spremembam na rentgenski sliki malo težav, drugi pa lahko občutijo precejšnje bolečine že ob manjših spremembah.

Zdravljenje gonartroze

Gonartroza je kronična bolezen, pri kateri že nastalih degenerativnih sprememb v sklepu ne moremo povsem odpraviti. Lahko pa z ustreznim zdravljenjem pomembno zmanjšamo bolečine, izboljšamo gibljivost in funkcijo kolena ter omogočimo čim bolj normalno opravljanje vsakodnevnih aktivnosti.

Zdravljenje je odvisno od stopnje bolezni, izraženosti simptomov in posameznikovih težav. V večini primerov se začne s konzervativnimi pristopi, med katerimi ima pomembno vlogo fizioterapija.

Konzervativno zdravljenje gonartroze

Fizioterapija in terapevtska vadba

Fizioterapija je eden najpomembnejših načinov konzervativnega zdravljenja gonartroze. Njen cilj je zmanjšati bolečine, izboljšati gibljivost kolena, okrepiti mišice in izboljšati stabilnost sklepa.

Posebej pomembna je krepitev stegenskih in zadnjičnih mišic, saj te pomagajo pri nadzoru gibanja in zagotavljanju ustrezne stabilnosti kolena. Poleg vaj za moč so pomembne tudi vaje za gibljivost, ravnotežje in koordinacijo.

Vadba mora biti prilagojena posamezniku, njegovim sposobnostim in trenutnim težavam. Pomembno je, da z obremenitvami napredujemo postopoma in da se zaradi bolečin ne prenehamo povsem gibati.

Fizikalna terapija

Za lajšanje bolečin lahko uporabljamo tudi različne metode fizikalne terapije, kot so TENS, TECAR terapija in druge terapevtske metode. Te lahko pri nekaterih posameznikih pomagajo pri kratkotrajnem zmanjševanju bolečin, vendar ne odpravljajo degenerativnih sprememb v sklepu.

Ortopedski pripomočki

Pri nekaterih posameznikih lahko težave zmanjšamo tudi z uporabo ustreznih ortopedskih pripomočkov.

• Kolenske opornice lahko pomagajo pri stabilizaciji kolena in pri določenih oblikah gonartroze tudi pri razbremenitvi bolj prizadetega dela sklepa.
• Palica za hojo lahko zmanjša obremenitev bolečega kolena in olajša hojo, predvsem pri izrazitejših težavah.
• Ustrezna obutev lahko pripomore k udobnejši in varnejši hoji.

Izbira pripomočka je odvisna od posameznikovih težav, zato ni vsak pripomoček primeren za vsakogar.

Prilagoditev vsakodnevnih aktivnosti

Pomemben del zdravljenja je tudi prilagoditev obremenitev. To ne pomeni, da se moramo izogibati gibanju, ampak da poiščemo aktivnosti, ki jih lahko izvajamo brez večjega poslabšanja težav.

Priporočljive so predvsem hoja, kolesarjenje, vadba v vodi in ustrezno prilagojene vaje za moč. Pri osebah s prekomerno telesno težo lahko k zmanjšanju bolečin in obremenitev kolena pomembno prispeva tudi zmanjšanje telesne teže.

Kako poteka zdravljenje gonartroze v Fizioterapiji Zrnec?

V Fizioterapiji Zrnec obravnavo prilagodimo posamezniku glede na njegove težave in ugotovitve fizioterapevtskega pregleda. Običajno najprej izvedemo nekaj individualnih obravnav, pri katerih s pomočjo različnih fizioterapevtskih metod zmanjšujemo bolečine, izboljšujemo gibljivost in mišično moč.

Nato posameznika spodbudimo k nadaljevanju redne vadbe, saj je ta ključnega pomena za dolgoročno obvladovanje težav. Vključi se lahko v naše skupinske vodene vadbe ali pa v spletni program Fiziovadba v žepu, kjer so na voljo tudi vaje za krepitev mišic in izboljšanje funkcije kolen.

Preprečevanje in obvladovanje gonartroze

Čeprav na vse dejavnike, ki vplivajo na nastanek gonartroze, ne moremo vplivati, lahko z ustreznim življenjskim slogom zmanjšamo tveganje za njen razvoj in omilimo težave, če je bolezen že prisotna.

Vzdrževanje primerne telesne teže je eden pomembnejših ukrepov za zmanjševanje obremenitev kolenskih sklepov. Pri osebah s prekomerno telesno težo lahko že zmerno zmanjšanje telesne teže pripomore k zmanjšanju bolečin in izboljšanju funkcije kolena.

Prav tako je pomembna redna telesna aktivnost, saj pomaga ohranjati mišično moč, gibljivost in stabilnost sklepov. Močne mišice, predvsem stegenske in zadnjične, omogočajo boljši nadzor gibanja in pomagajo pri prenašanju vsakodnevnih obremenitev.

Pri gonartrozi se ljudje zaradi bolečin pogosto začnejo izogibati gibanju. Vendar lahko dolgotrajna neaktivnost povzroči dodatno zmanjšanje mišične moči in gibljivosti, kar težave še poslabša.

Preventivne vaje in priporočila za gibanje

Za ohranjanje zdravja kolenskih sklepov je priporočljivo kombinirati vaje za mišično moč, gibljivost in ravnotežje z redno aerobno aktivnostjo.

Nekaj preprostih vaj, ki jih lahko vključite v svojo vsakodnevno rutino:

• Vstajanje s stola: Počasi vstanite s stola in ponovno sedite. Vajo izvajajte nadzorovano, po potrebi si pomagajte z rokami.
• Iztegovanje kolena sede: Sedite na stol in počasi iztegnite koleno, nato nogo spustite nazaj. Vajo ponovite z obema nogama.
• Odmik noge vstran: Stojte vzravnano in eno nogo počasi odmaknite vstran, ne da bi pri tem nagibali trup. Tako krepite zadnjične mišice, ki so pomembne za stabilnost spodnjih okončin.

Za začetek lahko posamezno vajo izvedete od 8- do 12-krat, glede na svoje sposobnosti. Obremenitev postopoma povečujte.

Poleg vaj priporočamo tudi redno hojo, kolesarjenje ali vadbo v vodi. Izberite aktivnost, ki vam ustreza in jo lahko izvajate redno.

Pri izbiri telesne aktivnosti je potrebna tudi določena previdnost. Tek, poskoki in intenzivne vadbe s hitrimi spremembami smeri lahko pri nekaterih posameznikih z gonartrozo povečajo bolečine in dodatno obremenijo kolenski sklep. Zato je pomembno, da aktivnosti prilagodimo stopnji težav in telesni pripravljenosti. Tudi pri plavanju velja previdnost, predvsem pri prsnem slogu, saj lahko gibanje nog pri nekaterih ljudeh povzroča bolečine v kolenih.

Pomembno je, da vadbo prilagodite svojim trenutnim sposobnostim in težavam. Blago nelagodje med vadbo ni nujno razlog za prekinitev, če pa se bolečina izrazito poveča ali se težave po vadbi dlje časa ne umirijo, je treba obremenitev zmanjšati oziroma vaje prilagoditi.