Kaj je artroza kolka?

Artroza kolka pomeni obrabo dela skeleta in je ena pogostejših ortopedskih bolezni, ki so jo poznali že naši predniki. Pojavlja se pri obeh spolih in povsod po svetu.  Na nastanek bolezni lahko vplivajo tudi poškodbe in  genska zasnova. Najpogosteje prizadene ljudi po 50. letu starosti, večinoma močnejše osebe. To je povsem logično, saj povečana telesna teža povzroča prevelike obremenitve gibalnega sistema, kamor vključujemo tudi sklepe.

Pojavi, kot so izginevanje sklepnega hrustanca, osteoskleroza (povečanje količine mineralnih snovi v kostni masi) in nastanek kostnih izrastkov na robovih sklepnih površin – povzročajo omejeno gibljivost in postopno progresivno deformacijo sklepa, kar lahko prinaša hude bolečine.

Kaj pri artrozi kolka povzroča bolečine?

Kot že omenjeno, govorimo pri artrozi o obrabi oz. propadanju hrustanca, ki pokriva sklepno površino, in čeprav hrustanec nima živčnih končičev, ki bi lahko povzročali bolečino, je problem v odmrlih kosih hrustanca, ki se drgnejo ob sklepno ovojnico, ki pa je bogato oživčena.

Trenje lahko povzroči vnetje sklepne ovojnice in s tem bolečino, v kasnejšem stadiju – ko hrustanec popolnoma izgine, pa bolečino povzroča drgnjenje kosti med seboj.

bolečine v kolku

Kako poteka razvoj te motnje in kakšni so simptomi?

Proces sicer napreduje postopoma, vendar neenakomerno. Pri artrozi kolka se najprej  pojavijo občutki napetosti in otrdelosti v predelu zadnjice, stegna in v dimljah. Ko proces napreduje, bolečina postopoma postaja močnejša.

Sčasoma  je prizadeto tudi okoliško tkivo, mišice in vezi. Brez zdravljenja lahko nastane močna in konstantna bolečina, ki popolnoma onesposobi bolnika.

Kako zdravimo artrozo kolka?

Artroza kolka ni ozdravljiva, vendar jo lahko z določenimi terapevtskimi metodami omilimo. Priporočeno je, da se jih izvaja hkrati in pod nadzorom strokovnjaka.

Zelo učinkovita metoda je zmanjšanje telesne teže pod strokovnim nadzorom: sklepi so tako manj obremenjeni in je manj trenja med sklepnima površinama.

Mogoča je tudi terapija z zdravili ter uporaba pripomočkov za razbremenitev kolka pri hoji, predvsem palice ali bergle. Priporoča se tudi redna telesna aktivnost, hoja v okviru zmožnosti, plavanje, kolesarjenje in posebne vaje pod nadzorom fizioterapevta. Strokovnjaki svetujejo tudi uporabo pravilne obutve ter fizikalno proti-bolečinsko terapijo.

V hujših primerih je potreben operativni poseg, kjer vam kolk zamenjajo z umetnim (delna ali totalna endoproteza kolka). Pri odločitvi sodeluje zdravnik specialist ortoped ali travmatolog, ki odredi in izvede operacijo.