Dobra drža – za kaj vse je pomembna?

Kaj je dobra drža?

Dobra ali pravilna drža je drža, pri kateri je hrbtenica poravnana v pokončni telesni osi, pri čemer so uho, rama, kolk, koleno in gleženj povezani v skupni osi. Prav tako so poudarjene krivine hrbtenice. Če malo poenostavimo: dobra drža je pokončna drža z rameni potisnjenimi malo nazaj in sproščeno iztegnjenimi koleni.

Kako dobra drža vpliva na hrbtenico?

Kadar se držite vzravnano, delujejo sile na medvretenčne ploščice, ki se nahajajo med vretenci, enkomerno iz vseh smeri. To pomeni, da se te sile enakomerno porazdelijo. Kadar pa se držimo v sključeni drži, pa sile delujejo samo iz ene smeri in potiskajo vsebino medvretenčne ploščice na drugo stran.

Tako pride do premika znotraj ploščice oziroma tako imenovane protruzije ali hernije in do bolečin v vratni ali prsni ali ledveni hrbtenici.

Kako vpliva dobra drža na mišice trupa?

Ob pokončni drži se ob gibanju aktivirajo trebušne mišice. To je zelo pomembna zaščita za notranje organe in hkrati s tem razbremenimo napetost v kolčnem in ramenskem sklepu. Prav tako se ob slabi drži mišice, ki so stalno napete, prilagodijo na to situacijo in se skrajšajo, kar nam omejuje gibanje v hrbtenici, ramenih in kolku.

Hkrati pa prenapete mišice povzročajo bolečine, saj so kronično slabo prekrvavljene in to pomeni, da se toksini in stranski produkti metabolizma ne izločijo ter zastajajo v tkivu. Posledično nastanejo napete boleče točke ali predeli. Če tega ne spremenimo, se situacija lahko spremeni v kronične bolečine.

Kako dobra drža vpliva na možgane?

Dobra drža je zelo pomembna za možgane, saj jim omogoča dobro prekrvavitev, kar pomeni oskrbo s pomembnimi hranili in kisikom, ki so pomembni za njihovo dobro in nemoteno delovanje. Prav tako obstaja več raziskav, ki potrjujejo, da slaba prekrvavitev možganov povzroča vaskularno demenco in razvoj Alzheimerjeve bolezni.

Kaj lahko naredimo sami? Poleg križank in rebusov vsak dan skrbite za gibljivost vratu in ramen in prekrvavitev tega predela z različnimi vajami in masažo. Prav tako za prekravitev možganov pomaga že sprehod v naravi. Za malce bolj zahtevni trening možganov pa sta zelo dobra ples in petje.

Kako dobra drža vpliva na srce in pljuča?

Pljuča in srce potrebujejo primeren prostor in prekrvavitev za dobro delovanje. Če smo sključeni, se zmanjša prostor okoli srca. S tem se  poveča napor, kar povzroča, da mora srce več delati, kar vpliva na srčno žilno funkcijo. Slaba drža namreč prispeva k situaciji, ki je naporna za srce, ki je posledično manj efektivno in potencialno poslabša obstoječe srčne težave.

Podobna situacija se zgodi pri pljučih. Sključena drža povzroči stisnjen prsni koš in to zmoti premikanje diafragme, kar prisili zanašanje na manj učinkovite vratne in ramenske mišice za dihanje. Prav tako se znatno zmanjša zmožnost pljuč za raztezanje, kar povzroča bolj plitvo dihanje. To povzroča, da imamo zmanjšan vnosa kisika, utrujenost ter zmanjšano pljučno kapaciteto tudi do 30%.

Kako dobra drža vpliva na delovanje prebavil in sečil?

Slaba drža stisne trebuh in s tem tudi črevesje, kar povzroči počasnejšo gibljivost črevesja. Posledično lahko pride do zadrževanja plinov, slabega odstranjevanja odpadnih snovi, kar povzroči nelagodje, napihnjenost, zaprtost in spahovanje.

Prav tako sključena drža poveča abdominalni pritisk, kar poveča pritisk na mehur in s tem povzroča stresno inkontinenco (to je uhajanje urina ob kašlju, kihanju, smejanju…). Hkrati mišice medeničnega dna postanejo nesposobne držati proti temu povečanemu pritisku.

Dobra drža pa omogoča, da imajo vsi notranji organi dovolj prostora za optimalno delovanje, dobro živčno povezavo ter se s tem olajša praznenje črevesja in sprosti pritisk na mehur ter mišice medeničnega dna.

Kako dobra drža vpliva na limfni sistem in krvni obtok?

Dober krvni in limfni obtok sta zelo pomembna za dobro delovanje celotnega organizma. Slaba drža in zadrževanje slabe drže zelo slabo vplivata na krvni in limfni obtok, saj pride do zastoja venskega in limfnega pretoka.

Venski in limfni obtok se namreč borita z silo gravitacije in potrebujeta gibanje oziroma aktivacijo skeletnih mišic za boljše delovanje, saj mišice s svojim delom stiskajo in sproščajo venske in limfne vode ter s tem spodbujajo pretok venske krvi in limfe. Prav tako imamo ob slabi drži slabši imunski sistem, saj so stisnjene tudi bezgavke, v katerih nastajajo pomembne celice za naš obrambni sistem. 

Za limfni sistem pa je še posebej pomembna drža ramen in vratu. V področju nad ključnico se nahaja venski lok, kjer se limfne poti izlivajo v venski sistem. Če je ta predel preveč napet in zakrčen vpliva tudi na limfni tok. Zato in zaradi preveč sedenja, nam lahko začne zastajati limfa v nogah, rokah ali obrazu.

Pri limfnem sistemu pa ne smemo poleg gibanja in dobre drže pozabiti globoko trebušno dihanje. Globoko trebušno dihanje namreč stimulira prsni limfni vod, ki se nahaja za diafragmo, katera deluje dobro le ob pravilni drži. Ob pravilnem dihanju diafragma masira prsni limfni vod, ki pospeši limfni tok po celem telesu. 

Vene ob slabi drži začnejo sčasoma slabše delovati, še posebej pri sedenju z prekrižanimi nogami. Sedenje s prekrižanimi nogami namreč stisne vene, poveča pritisk na njih, zmanjša delovanje mečne mišične pumpe in posledično začne kri zastajati, noge postanejo težke in otečene. Zato dolgotrajno sedenje povzroča krčne žile in druge žilne probleme.

Kaj svetujemo? Kako se naučimo dobre drže?

Nikoli ni prepozno.