Globoka oscilacija – kaj je to in kakšni so njeni učinki?


Kaj je globoka oscilacija?

Globoka oscilacija je posebna neinvazivna terapevtska metoda. Njena posebna zgradba proizvaja nihanja (oscilacije) v obravnavanem tkivu z uporabo elektrostatsičnega polja in trenja. V primerjavi z ostalimi terapijami imajo ta prijetna nihanja nežen in globoko delujoč učinek na vsa spodaj ležeča tkiva. Ta so: koža, vezivno tkivo, podkožna maščoba, mišice, kri in limfne žile. Terapija globoke oscilacije je nežna metoda, ki se lahko v številnih primerih uporablja že kmalu po poškodbi ali operativnem posegu.

Fizioterapevt izvaja terapijo z globoko oscilacijo na pacientu

Za kaj se uporablja?

Klinično dokazani učinki globoke oscilacije:

  • Zmanjševanje bolečine (tako pri travmatskih kot kroničnih bolečinskih sindromih)
  • Preprečevanje in zmanjšanje obsega pri primarnem in sekundarnem limfedemu
  • Sprostitev mišic, spodbujanje gibanja, mobilizacija
  • Spodbuja celjenje ran, posebej pri opeklinah

Kako je ta terapija uporabna pri pred in postoperativni terapiji?

Z globoko oscilacijo zmanjšamo otekline, ki nastanejo pred in po operaciji. Prav tako spodbudimo in pospešimo celjenje ran, zaustavimo lokalne vnetne procese in znatno zmanjšamo bolečino. Prednost metode je, da jo lahko uporabljamo že zelo zgodaj po posegu.

Globoka oscilacija se pogosto uporablja kot rutinska postoperativna terapija v onkologiji, nevrologiji in travmatologiji. 

Kaj pa limfedem?

Uporaba globoke oscilacije zmanjša volumen zatečenega uda pri primarnem in sekundarnem limfedemu in je pogosto del kompleksne obravnave limfedema, saj tudi znatno zmehča fibrozno tkivo, ki nastane v poznejšem stadiju bolezni. Terapija se pogosto uspešno uporablja tudi pri lipedemu (LIDO). Izboljša se stanje kože in limfni pretok.

Kako deluje v primeru poškodb in preobremenitvenem sindromu?

V primeru poškodb in preobremenitev globoka oscilacija pomaga zmanjšati oteklino in bolečino in spodbuja samomobilizacijo v razbremenjenih oziroma manj bolečih področjih ter tako omogoča hitrejšo vrnitev k aktivnemu življenju.

Pri športnikih to pomeni hitrejši začetek aktivnih oblik terapije in treninga, pri ostalih pacientih pa hitrejšo vrnitev k vsakodnevnim aktivnostim.

 Kako izboljša oskrba po treningu in s čim stabilizira športne uspešnosti?

Pri oskrbi športnikov po treningu je globoka oscilacija znana po hitrem sproščanju mišic, zmanjšanju bolečine in po njenem direktnem učinku proti mikrotravmi (mišičnim bolečinam). Vlaknine in celični ostanki se prav tako  odstranijo hitreje. To spodbuja bolj učinkovito oskrbo mišičnih celic s hranili in hkrati povečuje obnovo do optimalne zmogljivosti. Čas regeneracije v procesu sistematskega treniranja se posledično skrajša.

Kako olajša sindrom kronične bolečine?

Pri indikacijah kot so sindrom fibromialgije, Sudeckov sindrom in podobno, ki jih spremlja kronična bolečina, lahko z močnim učinkom zmanjšanja bolečin pogosto zmanjšamo tudi vnos protibolečinskih zdravil. Terapija spodbuja mobilizacijo, sprosti napete mišice in odpravlja težave pri vsakodnevnih aktivnostih. Zaradi vseh teh učinkov dosledno zmanjšuje tudi utrujenost, občutek tesnobe in depresijo.

Kaj pa nevrorehabilitacija?

Pri rehabilitaciji možganske kapi se globoka oscilacija uporablja na paretičnih (delna paraliza) področjih  na telesu, da se izboljša trofika, zmanjšajo mišični krči in limfni pretok pri npr. zdravljenju limfedema v področju glave.

Kakšne so kontraindikacije?

  • Srčni spodbujevalniki ali drugi elektronski vsadki (npr. defibrilatorji) – velja za pacienta in terapevta!
  • Nosečnost
  • Akutne okužbe in vnetja
  • Nezdravljene maligne bolezni
  • Akutna venska obolenja (nezdravljena tromboza ali tromboflebitis)
  • Bolezni srca, zlasti neurejeno srčno popuščanje, aritmije ali srčni edemi
  • Aktivna tuberkuloza
  • Preobčutljivost na elektrostatična polja
  • Infekcijske bolezni kože ali kožne bolezni neznanega izvora na mestu terapije
  • Vertebrobazilarna insuficienca (VBI)

Kako se izvaja globoka oscilacija?

Med terapijo pacient med prsti drži nevtralno titanovo ročko, terapevt pa uporablja elektrodo oziroma poseben ročni aplikator. Med pacientom in aplikatorjem se ustvari pulzirajoče elektrostatično polje, ki povzroča globoke mehanske oscilacije v tkivu. Terapevt izvaja terapijo s posebnimi prevodnimi rokavicami ali z namensko oblikovanim aplikatorjem, s katerim se premika po obravnavanem področju.