Kronične rane in vloga ročne limfne drenaže

Rana pomeni prekinitev tkiva, ki lahko nastane zaradi različnih vzrokov. Večino ran telo zaceli brez težav, včasih pa zaradi obsežnosti rane ali zaradi pridruženih bolezni posameznika telo rane ne uspe optimalno zaceliti.

Izraz kronična rana pa se nanaša na rano, ki se ne zaceli v šestih tednih od nastanka oziroma se rana ne zaceli v urejenem nizu stopenj celjenja. Celjenje kronične rane lahko traja več let, lahko pa se rana tudi nikoli popolnoma ne zaceli. Te rane pogosto predolgo ostanejo v stopnji vnetja in celjenje ne napreduje na naslednje stopnje. Najpogostejše kronične rane so razjede na diabetičnem stopalu, venske razjede na goleni in razjede zaradi pritiska.

Pogostost in vpliv kroničnih ran na kakovost življenja

Kronične rane postajajo vedno bolj resen zdravstveno-socialni problem, saj je njihov pojav zaradi staranja prebivalstva ter naraščanja obolevnosti za kroničnimi obolenji, vse večji. Kronične rane namreč občutno zmanjšajo kakovost življenja prizadetih bolnikov, njihova posledica pa so lahko resni zdravstveni zapleti, kot so na primer amputacije, okužbe in prezgodnja smrt.

Pacienti z kroničnimi ranami pogosto opisujejo bolečino, čeprav bolečina ni prisotna pri vseh kroničnih ranah. Kronične rane potrebujejo stalno oskrbo, ki jo v večini primerov izvajajo patronažne medicinske sestre ali medicinske sestre v zdravstvenih domovih. Sami pa k boljšem celjenju rane pripomorejo z zdravo prehrano, gibanjem in tako, da pazijo, da na rani ni dodatnega pritiska. Paziti morajo tudi na redno osebno higieno.

Vrste kroničnih ran

V osnovi imamo 4 glavne vrste kroničnih ran, in sicer:

Venske razjede

Venske golenske razjede so kronične rane, ki se pojavijo na goleni in stopalu v zadnji stopnji kroničnega venskega popuščanja. Poudarek pri zdravljenju venske golenske razjede je zmanjšanje zastajanja krvi v venskem sistemu, kar dosežemo s kompresijskim zdravljenjem.

Kompresijska terapija se izvaja z dolgoelastičnimi in kratkoelastičnimi povoji in kompresijskimi nogavicami. Kompresijska terapija pa je kontraindicirana pri arterijski golenski razjedi ter pri mešanih arterijsko-venskih razjedah, saj bi v tem primeru s kompresijo še dodatno zmanjšali pritok arterijske krvi v prizadet ud in s tem še poglobili težavo.

Diabetične razjede

Diabetične razjede se pojavijo pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Izraz diabetično stopalo opisuje skupek bolezenskih okvar na stopalu, kjer lahko nevropatija (prizadetost živcev), ishemija (prizadetost žil) in okužba pripeljejo do razkroja tkiva in s tem nastanka razjede.

Dejavniki, ki vplivajo na nastanek diabetične razjede pa so še: nepravilna nega nog, nestrokovna pedikura, neustrezna obutev, poškodbe in okužbe ran, pa tudi pridružene bolezni, kot so arterijska hipertenzija, hiperlipidemija, neurejena sladkorna bolezen in kajenje.

Onkološke rane

Onkološke rane nastanejo kot posledica rakave bolezni, ko celice primarnega tumorja infiltrirajo v podkožje. Lahko se razvijejo iz kožnih metastaz ali ko se bolezen lokalno ponovi in tumor prodre skozi kožo.

Razjede zaradi pritiska

Razjede zaradi pritiska pomenijo poškodbo tkiva, ki je povzročena s pritiski, strižnimi silami, trenjem ali s kombinacijo vseh treh dejavnikov, kar privede do ishemije in odmrtja tkiva.

Pri bolnikih, ki so ogroženi za nastanek razjede zaradi pritiska, je pomembno skupaj z zdravstvenim osebjem sestaviti načrt za zmanjševanje pritiskov, trenj in strižnih sil, s čimer se zmanjša tveganje za nastanek razjede. Pomembna je tudi primerna higiena in nega kože ter skrb za zdravo in uravnoteženo prehrano.

Vloga ročne limfne drenaže pri kroničnih ranah

Kronične rane mora vedno obravnavati zdravnik in po potrebi patronažna oziroma medicinska sestra. Za pospeševanje celjenja rane se uporabljajo najnovejši materiali, ki vsebujejo sredstva za celjenje in so razviti tako, da rani ne škodijo oziroma spodbujajo celjenje. Kot dodatna terapija za pospeševanje celjenja ran se lahko v fizioterapiji uporablja tudi laser, bioptron, …

Zelo velik pomen pri celjenju ran pa ima ročna limfna drenaža, saj z mnogimi pozitivnimi učinki, ki jih ima na obravnavano tkivo, ustvarja boljše pogoje za dobro celjenje.

• Prvi in zelo pomemben učinek je, da zmanjša oziroma odpravi oteklino, ki se nahaja okoli rane in s tem zmanjša pritisk na tkivo. S tem omogoči boljši pritok hranilnih snovi in s tem omogoči boljše pogoje za celjenje.
• Drugi pozitivni učinek je, da se z ročno limfno drenažo počistijo vsi toksini, odmrle celice in stranski produkti vnetja oziroma celjenja. S tem se ustvari bolj čisto rano, ki se bo lažje zacelila.
• Tretji učinek ročne limfne drenaže je, da bomo z njo preprečili nastajanje trde in neelastične brazgotine. Z rednimi tretmaji okoli rane bomo namreč ustvarili pogoje za formacijo elastične in mehke brazgotine.
• Četrti učinek ročne limfne drenaže pa je, da se z nežnim mehaničnim draženjem zmanjša bolečina.

Viri

Matković M. Izzivi sodobnih pristopov onkološke zdravstvene nege in zdravljenja: Oskrba ran pri bolnikih z rakom. Ljubljana. Onkološki inštitut Ljubljana. 2010.